Za zaključek kolumne, Ferrarijev vrt na Štanjelu…

“Poseben pečat kraju je dal Fabianijev tržaški prijatelj zdravnik Enrico Ferrari, ki je Štanjel dobesedno vzljubil. Dobro je govoril slovenski jezik in v Štanjelu preživel vsako poletje tudi po več mesecev, vanj pa je redno prihajal tudi vse druge proste dneve. Leta 1924 sta skupaj s Fabianijem pričela velikopotezno delo, ki je trajalo vse do leta 1942. V tem času sta pod obrambnim zidom naselja uredila obsežen in čudovit park. Ferrari je v ta namen celo zaposlil stalnega oskrbnika, pri gradnji parka pa je bilo občasno zaposlenih tudi po dvajset in več delavcev. Kamenje, ki so rabili pri gradnji, so vozili iz kamnoloma pri naselju Tupelče. Ferrari je v Štanjelu kupil sedem hiš in skoraj vsa prosta zemljišča okoli vasi vse do zaselka Podlasi. Posest je bila tako velika, da je v smeri proti Gornji Branici Ferrari lahko hodil skoraj pol ure po svoji lastnini.

Žal je načrte Fabianija in Ferrarija grobo prekinila 2. svetovna vojna, ki je tudi v Štanjelu zahtevala svoj davek. Grad je bil namreč leta 1944 zaradi napada Narodno-osvobodilne vojske v požaru precej uničen. Med domačini je znana zgodba, da naj bi tik pred koncem vojne nemška vojska grad Štanjel hotela porušiti, a je nemške načrte preprečil arhitekt Maks Fabiani, ki naj bi se skliceval na znanstvo s Hitlerjem. Obnovitvena dela so v Štanjelu se začela šele v drugi polovici 20. stoletja in potekajo še danes. Ko se popotnik sprehodi po ozkih ulicah Štanjela se prav lahko vživi v lepoto kamna, njegovo kulturno dediščino in izjemno kraško arhitekturo. Tudi sam Maks Fabiani je v svoji jeseni življenja ves čas poudarjal, da je zgodovina Štanjela še vedno zapisana v kamen. Pomembno vlogo Maksa Fabianija pri obnovi Štanjela in njegove kulturne dediščine se zavedajo tudi domačini, ki so z ureditvijo krožne sprehajalne poti želeli približati življenje in delo znamenitega, a pri nas premalo znanega arhitekta.”

Vir ” : https://mojsvet. info/stanjel-najslikovitejse-naselje-krasa/