Štanjel (III. dio)
Predel vasice Štanjel je nenehno poseljen že več kot 3500 let, saj ga ‘pozna’ tudi pozna željezna doba…
Še danes je viden opazovalni stolp iz rimskega obdobja…
Štanjelski grad je bil sezidan že v srednjem veku, takrat je bil fevd goriških grofov…
Po njihovem izumrtju je leta 1500 prešel v last habsburžanom, ki so ga podelili grofom Cobenzl. Grofovi Cobenzl so Štanjelskemu gradu dali renesančno podobo in ga razširili proti središču naselja.
Glavni vhod v utrjeni del naselja je bil nekdaj del obrambnega obzidja, a da so ga imeli v lasti grofovje Cobenzl, priča je vgrajen grb nad glavnim vhodom.
V grajskem dvorišču izstopa peteroramno stopnišče in grajski vodnjak…
Vsakem obiskovalcu Štanjela priporočam:
- obisk cerkve sv. Danijela…ime cerkve je tudi izpeljanka za sam naziv mesta Štanjel. Leta 1609. so k cerkvi prizidali zvonik z limonastim zaključkom…domačini pravijo da je oblika zvonika imitacija mitre, škofovskega pokrivala…
- za pogledati je tudi Kobdilski stolp, ki je sezidan v obzidje…
- in Kvadratni stolp, ki je pa ‘mlajši’ kakšno stoletje, nekoč so ga uporabljali kot grajsko kapelo, o čemer pričajo polkrožna okna v prvem nadstropju in grafika v cerkvi sv. Danijela.
Ob obisku Gradu Štanjel moje vseskozi prisotno vprašanje je bilo:
Kdo so bili grofovje Cobenzl?…
So bili zares lastniki veliko več gradov po celotni Sloveniji, kot si le lahko mislimo?…
Ves čas sem si želela več izvedeti… in moja radovednost se je samo stopnjevala, ko je eden od domačinov omenil dve besedi…Cobenzlov grad, namesto Grad Štanjel…no, očitno so grofovje Cobencl pustili ‘dobrih sledi’ v teh koncih…
~Cobenzli, ki izvirajo iz Koroške so obvladovali Štanjel od 16. do začetka 19. stoletja. Večjo posest okoli Štanjela so pridobili okoli leta 1570. V času Janeza Cobenzla (1534 – 1594) so pričeli graditi nov veliki dvorec. Janez, član nemškega viteškega redu, se je izkazal pri gradbeniških dosežkih.
Dal je zgraditi novi dvorec v Proseku pri Trstu, obnoviti samostan nemškega viteškega redu v Ljubljani, prezidati grad Jama, zgraditi novo palačo v Gorici in leto pred svojo smrtjo, dvorec v Mošu.
Po njegovi smrti je posest prešla v last njegovega mlajšega brata Ulrika, za njim pa Ulrikovemu sinu Filipu. Po Filipu vse imetje podeduje njegov sin Janez Gašper baron Cobenzl, ki je bil hkrati lastnik gradu Jama, dvorcev Prosek, Štanjel, Moš in Lože in palače v Gorici.
Nasledil ga je njegov sin Janez Filip II., ki ga je skupaj z njegovim bratom Ludvikom cesar povzdignil v državna grofa.
Dvorec v Štanjelu, ki si ga je izbral za svojo rezidenco med Trstom in Gorico, je dal temljito prenoviti in povečati. Večji del premoženja deduje njegov sin Janez Gašper II. grof Cobenzl, ki je tudi sam postal goriški deželni glavar. Drugo polovico dobi njegov mlajši brat Ludvik Gundaker. Ludvikov nečak Gvidobald (mlajši sin Janeza Gašperja II.) je pogosto bival v štanjelskem dvorcu, dedoval je tudi ribniški grad in grad Lože.
Gvidobaldu je sledil najstarejši sin Janez Filip grof Cobenzl, nosilec številnih odlikovanj in najvišjih državnih funkcij. Umrl je na Dunaju, neporočen, brez otrok, pokopan v bližini njegovega znanca Wolfganga Amadeusa Mozarta. Z njegovo smrtjo je rodovina Cobenzl izumrla. Med obsežnim premoženjem je Štanjel z oporoko zapustil mlademu Mihaelu Janezu Coroniniju grofu Cronbergu. Ta za dvorec ni kazal pretiranega zanimanja. Okoli leta 1825 ga je prodal industrialcu iz Frankfurta Janezu Krištofu Ritterju končana.~
(Označeno ~ vir gradovi.net)