Štanjel (II. dio)
Bogata kulturna dediščina, tradicija ter kulinarika vpeta v vsakdanje življenje navadnega človeka vasice Štanjel se skriva v tisočerih zgodbah…
Potem, ko sem že imela telefonsko številko gospoda Jožefa, poklicala sem ga in že čez pol ure pozvonila na vratih prenovljene kraške hiše v samem osrčju vasice Štanjel. Dvakrat sem pozvonila, vrat nobeden ni odprl, vendar skozi majhno okno čudovite hišice je pokukal Jožef in me pozdravil…pomislila sem kako je to okno majhnooo!…in že takoj sem ‘dobila navodila’ kam se napotiti, da pridem k drugim vratem, kjer sem lahko stisnila roko gospoda Jožefa in ga osebno spoznala. Usedla sva se spodaj nadstreška, takoj zraven majhnih lesenih vrat, ki so se odpirala v kraško klet…
Kraške hiše so se menjavale skozi zgodovino, pripovedoval je Jožef…včasih je v prvem poslopju bila štala, živina, v zgornjem poslopju prostor za spanje…kasneje v prvem poslopju bivalni prostor a zgoraj prostor za seno…
Vsaka družina je imela eno kravo ali kozo, prašiča, tudi kokoši ki so bile kot del družine…’pripoveduje gospod, in spomni se kako je v njegovem otroštvu bilo pravzaprav veliko cib (kokoši), ki so se kar sprehajale po vasici’ in potem se zvečer vrnile spat v majhen prostorček spodaj lesenih stopnic v kuhinji…vendar jajce je ciba (kokoš) vedno “pustila doma”, gospodinje so že vedele katero cibo ne bodo takoj zjutraj spustile ven iz hiše…in so že načrtovale pripravo frtajle (frtalje)…pa, tudi zato, ker je jajce bilo ‘tarifa’, možnost ‘blagovne menjave’, eno jajce si lahko zamenjal za nekoliko cigar, ali za eno jajce izpogajal sedam sardel…
Vsaka hiša je imela svoje kopišče za spravit seno in tudi svoj vrtiček, vglavnem za pridelavo radiča, petršilja, majorana, šetraja, komorača ter kasneje so vzgajali pomidore (paradižnike). V podnožju vasice so družine imele njivo s turso (rumeno koruzo), ječmenom, fižolom a po robu njive so sadili cuke (bele buče)…cukete (bučke) pa so majhno kasneje vzgajali.
In…tako je to bilo…ječmen za kafe, katerega so doma pražili. Vsako jutro so pili kafe – cikorija s kruhom. Kuhala se je vedno v isti posodi, v vageti.
Koruzo so imeli za polento. Ličkali so jo ter pletli v kite…kite koruze obešali na gankih (balkonih)…zrnje koruze so užaklili…in ker je bil v bližini mlin Rihat, otroci so zrnje koruze nosili tja, če le ni prišel po zrnje mlinar a potem čez eden teden je pripeljal moko nazaj v vasico…’Jožef se spomni imen potokov, Branica in Raša.’
Potem je tu še fižol…itak za v kraško mineštro…vendar kasneje, ko se je začela tradicija sajenja zelja, ko je grof Cobencl dal izsušiti dolino Jezero ter razdelil parcele (zevnike – njivice za zelje) prebivalcem vasice Štanjel, (sadike zelja so dobivali iz vasi pod Nanosom), potem so v mineštro dodajali tudi kislo zelje in počasi je mineštra bila še bogatejša in začne se uporabljati ime jota…kraška mineštra – jota!
…kaj pa s cukami (belimi bučami) ob robu njive? No, one so bile ‘poslastica za prašiče’…in sicer prašič je služil kot ‘blagovna menjava’ v Trstu za mladega prašička, edino pleče prašiča so pustili doma, reberca shranili v mast vendar, včasih tudi prekadili na domačih starih ognjiščih s 2 brinija ki so jih zažgali…potem se je meso sušilo na zraku, na kraški burji…tudi ocvirke so shranili doma, za večerje zraven polente.
Najpogosteje večerje so bile polenta s mlekom, če so le pastirji dovolj dobro pasli kravo, oziroma če je teliček pustil še kaj mleka!
Zraven polente je bil vedno na mizi tudi radič s kuhanim jajcem…a specijaliteta?…polenta s ocvrto smetano, pobrano iz mleka…ti specijaliteti so rekli masovnik!
…skozi čas, med 1. in 2. sv.vojno, ko je bil bolj občutiti vpliv Italije, vasica začne sloviti po pašti, šimiji (špagetih) s šalšo. Namreč, vaščani so začeli pripravljati svojo domačo paradižnikovo mezgo…narezali so paradižnik na večje kose, katere so v platnenih vrečah, najprej stisnili da isteče odvečna tekočina in obesili na sonce ocediti/posušiti…potem so paradižnik pobrali iz vreče, posolili, pokuhali da se zmes zgosti in polnili v steklene kozarce…od zgoraj ‘na prst olje’, da je mezga dlje zdržala!
Kraška šalša
Sastojci
- 4 stroke česna popražiti na oljčnem olju
- 1/4 litre vloženega paradižnika ali 8 svežih paradižnikov nasekljanih na drobne koščke.
- žlička sladkorja
- žlička soli
- sveže začinbe: šetraj, komorač, petršilj, majoran in ružmarin
Kraška frtajla (frtalja)
Sastojci
- 2 jajci
- mleko
- moka
- sveža zelišča: šatraj, komorač, petršilj, majoran in ružmarini
- sol
Kraška mineštra - jota
Sastojci
- čebula
- korenček
- zelena
- krompir
- fižol
- domača koruzna moka (polenta)
- kislo zelje
- česen
- olje
- sol
- sveža zelišča
Upute
Popražiti na drobno sesekljano čebulo na olju, te dodati na kocke narezani korenček, zeleno, krompir, te dodati fižol (dan prej namočenega v vodi in že prej skuhanega).
Majhno popražiti vse skupaj in zaliti z vodo in dodati nekoliko žlic domače koruzne moke (polente).
V drugi posodi popražiti na olju česen in kislo zelje, te pridodati k zelenjavi in fižolu. Kuhati naprej. Posoliti in dodati na drobno nasekljana sveža zelišča: petršilj, šetraj in majoran.
Kolumna se nadaljuje...
…zgodbe o vasici Štanjel…o gradu Štanjel ter Ferarijevem vrtu!